Kako človek sploh pride do ideje, da se bo začel ukvarjati z vrtnarjenjem? Brez predhodnega znanja, brez svoje njive, brez strojev. Naj vam razložim mojo zgodbo od ideje do realizacije vzpostavitve tržnega vrta velikoti 1000 m2.

Janov vrt začetki vrtnarjenja

UVOD

Že od nekdaj mi je bila všeč ideja o podjetništvu in svoji podjetniški poti. Ideja, da si sam svoj šef, da delaš kadar želiš, si bolj svoboden in predvsem, da delaš, kar ti je všeč. Na začetku preteklih podjetniških poti sem predvsem zgrešil zadnjo stvar v prejšnjem stavku. Idejo sem razvijal zaradi priložnosti in zaslužka, ki jo je ideja prinašala. Nisem pa sploh pomislil ali je sam izdelek všeč meni, ali ga vidim kot nekaj trajnostnega in vzdržljivega na dolgi rok. To se je povsem spremenilo pri vrtu. Več o tem kasneje.

Zaradi želje po podjetništvu že v srednji šoli, sem se odločil, da šolanje nadaljujem na Ekonomski fakulteti v Ljubljani. Vendar saj veš, kako je na faksu. Večina stvari je iz praktičnega vidika neuporabnih, po drugi strani pa so bistvene za razumevanje trga in širše slike ekonomije. Ko tole pišem, sem zaenkrat še diplomirani ekonomist. Do naziva magistra ekonomije mi manjka zgolj še magistrska naloga. In srčno upam, da poleg vrta in prodaje rastlinjaka, v naslednjem letu najdem čas, da dokončam tudi to.

PRVI ZEČETKI IDEJE

Greva nazaj v leto 2019. Čas študiranja in preživljanja dnevov v sobi za računalnikom. Vedno sem spremljal različne kanale na YouTubu. In platforma ti velikokrat predlaga nove avtorje, za katere meni, da ti bodo zanimivi. Tako sem našel kanal avtorja Josha Sattina, ki je bil v svoji prvi sezoni tržnega vrtnarjenja (ang.: market gardening). Vrt urejen kot iz škatlice, vrtne poti zastrte s sekanci, na gredah veliko temnega komposta, ki ustvari lep kontrast s sekanci, nič špricanj s pesticidi, nič umetnega gnojenja, ročne metode obdelovanja, drugačne metode prodaje. Skromno rečeno – bil sem navdušen. Tako se je začelo več urno, dnevno in tedensko gledanje njegovih posnetkov. Vmes sem seveda naletel še na ostale avtorje podobnih vsebin in hitro ugotovil, kdo so glavni predstavniki tržnega vrtnarjenja. Gre predvsem za osebe: Jean-Martin Fortier, Eliot Colman, Curtis Stone in Charles Dowding.

Seveda se raziskovanje ni končalo tukaj. Hitro sem našel tudi kdo sta ena izmed vodilnih promotorjev tovrstnega načina obdelovanja zemlje v Sloveniji. To sta Vrt Obilja, ki imata zelo veliko brezplačnih vsebin o vzgoji zelenjave po sonaravnih metodah in vrtu brez prekopavanja. Prečesal sem celo spletno stran in pogledal skoraj vse posnetke. Po vseh pogledanih vsebinah tujih in domačih avtorjev, sem se odločil in začutil, da bi to želel delati tudi jaz.

GREMO NA TEORIJO

Po tem, ko sem domače po več mesecih privadil na idejo, da bom jaz postal vrtnar sem se še bolj poglobil v teorijo. Naročil sem prve tri vrtnarske knjige zgornjih avtorjev:

  1. The market gardender: Jean-martin Fortier
  2. The urban farmer: Curtis Stone
  3. Štihanje? Ne, hvala: Robert Špiler (Vrt Obilja)

Na strani Vrt Obilja sem tudi zasledil dve delavnici: delavnica sonaravnega vrtnarjenja in delavnica tržnega vrtnarjenja. Na obe delavnici sem se prijavil, brez premisleka. Na prvi sem za začetek želel le začutiti, kako izgleda vrt brez prekopavanja in se izobraziti o metodah sonaravnega vrtnarjenja. Veliko opazovanja, zapisovanja, slikanja in bolj zadržano z vprašanji. Na delavnico tržnega vrtnarjenja sem prišel pripravljen z veliko vprašanji zapisanih na dveh A4 listih. Tam je šlo ponovno za veliko opazovanja, zapisovanja ampak z ogromno vprašanji.

Na obeh delavnicah mi je bilo pomembno, da navežem stik s predavatelji. Torej s Tjašo in Robijem iz Vrta Obilja in Tilnom iz kmetije Vegerila. Tilen nas je na delavnici vprašal, kakšne ideje imamo. Rekel sem, da želim imeti vrt in delati sam. Takoj me je popravil in rekel, da delam lahko sam, ampak vedno z osebami okrog sebe. Kako pomembno je povezovanje, vključevanje znanja drugih in njihovih poznanstev, sem spoznal komaj, ko sem začel vzpostavljati svoj vrt. Brez drugih zagotovo danes ne bi bil na točki, na kateri sem.

Kmetija Vegerila, Tilen Praprotnik

Kmetija Vegerila, Tilen Praprotnik

GREMO NA PRAKSO

Iz teorije sem moral hitro preiti na prakso. Moral sem si umazati roke, prvič praktično narediti stvari, o katerih sem prebiral v knjigah in se iz njih učiti. Doma imam vrt v velikosti približno 300 m2. Na vrt sem napeljal veliko komposta, kupili smo rastlinjak 3×6 m in v njem postavili dvignjene grede. Za večino vrta sem začel vzgajati lastne sadike, zato sem kupil namenske luči za vzgojo rastlin, postavil polilce in začel z vzgajanjem. Na vrtu sem vzpostavil tudi dodatne grede, ki so bile enakih dimenzij, kot so jih predlagali drugi tržni vrtnarji. Prav tako sem se lotil pravilnega kompostiranja vseh kuhinjskih odpadkov in ostankov iz vrta.

Ker mi je bil domači vrt premajhen, sem iskal še dodaten košček zemlje, da bi ga zasadil. Leta 2015 smo posekali vinograd in zakaj ne bi izkoristil prazne travnate površine. Prostor je bil idealen za vzgojo paradižnika, ker je bila še iz časa vinograda postavljena vsa infrastruktura (stebri in žice). Žice so bile super za zatikanje kavljev z vrvico, ki je služila kot odlična opora za paradižnik (če ne veš o čem govorim, pokukaj v spletno trgovino). Na ta prostor sem posadil 300 doma vzgojenih sadik paradižnika in 100 metrov fižola za zrnje. Zelo dobra izkušnja. 

Šel sem še korak dalje. Praksa na domačem vrtu in vinogradu mi ni bila dovolj. Sem sploh pripravljen na delovnik od jutranjih ur in kdaj tudi do poznih popoldnevov? Kako se pravilno odreže kakšno zelenjavo? Kako se hitreje presaja? Katere vse sorte zelenjave sploh obstajajo? Na vsa vprašanja sem dobil odgovor, ko sem začel delati na bližnji kmetiji. Sicer je šlo za integrirano pridelavo z več mehanizacije in ne za tržno vrtnarjenje. Ker tržnih vrtnarjev v okolici sploh ni, je bila tudi ta izbira zelo dobrodošla. V 4 mesecih študentskega dela na bližnji kmetiji sem spoznal vse glavne procese. En dan smo lahko samo pobirali zelenjavo, jo oprali in skladiščili. V enem dnevu sem posejal tudi do 200 stiroporastih platojev sadik. Ker nisem šel na kmetijo z željo po zaslužku, ampak po izkušnje, sem se vse stvari zelo hitro naučil. V mezincu sem imel vse sorte sadik, ki smo jih ponujali. In tako sem v vrhu sezone prodaje sadik postal celo svetovalec strankam za sadike. Med drugim je prišel dan, ko sem imel cel dan v roki kosilnico na nitko (”laksarco”), kar je bila po svoje tudi del izkušnje, kaj vse kot kmetje delamo.

Janov vrt

Dvignjene grede na domačem vrtu

VZPOSTAVITEV JANOVEGA VRTA

Po vseh teoretičnih in praktičnih izkušnjah je bilo potrebno začeti načrtovati vrt, ki ga danes poimenujem Janov vrt. Vrt sonaravne pridelave zelenjave, na katerem se tal ne obrača, uporablja le ročna orodja in prideluje več kot 35 vrtnin. Vzpostavitev Janovega vrta je zgodba zase, polna izzivov, načrtovanja, dela in doživetij. Zaradi tega te vabim, da me še naprej spremljaš in v naslednji objavi ti razložim, kako je vzpostavitev izgledala.

Hvala, ker si prebral celoten zapis do konca 😊

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja