040 865 659 (Jan)
040 865 659 (Jan)
Vsako leto komaj čakam, da se začne sezona vzgoje sadik. Nič ni lepšega kot opazovati, kako iz drobnega semena zraste močna, zdrava rastlina, ki jo kasneje presadim na vrt. Vzgoja sadik mi daje občutek povezanosti z naravo in tudi tisto zadovoljstvo, ko vem, da sem rastlini pomagal od prvega dne.
V tem zapisu bom delil svoj način, kako pristopim k vzgoji sadik – od priprave substrata do presajanja. Poleg tega bom predstavil tudi nekaj pripomočkov, ki mi delo zelo olajšajo in izboljšajo rezultate.
Vzgoja sadik se začne veliko prej, kot posejemo prva semena. Prva odločitev, ki jo sprejmem, je, katere rastline bom vzgajal. Za vzgojo sadik potrebuješ prostor, tako da imej pred setvijo tudi to v mislih. Pomembno je, da ima vsaka rastlina dovolj prostora, svetlobe in toplote za kalitev. Ob naročilu semen pa je prav tako pomembno, da se odločimo, katero seme bomo uporabili in katere sorte bomo sejali. Predlagam, da ne pretiravaš že takoj na začetku (kot sem jaz). Raje začni z manj sadikami prvo leto in vsako leto povečuj svojo pridelavo sadik.
Sam pred setvijo vedno pripravim substrat in platoje (posodice). Za pripravo substrata vedno uporabim rahlo, zračno in sterilno mešanico. Sam uporabljam zemljo za sejanje znamke Gramoflor. Ne uporabljam domače zemlje ali komposta, ker ima le ta veliko semen in mikroorganizmov že v sebi, ki bi lahko vplivale na kaljenje semen. Zato raje uporabljam kupljeno zemljo.
Sejemo lahko v stiroporaste platoje ali pa stare posodice za sadike, ki smo jih kupili in že presadili. V nekaj letih vrtnarjenja sem nam te posodice hitro naberejo.
Lahko pa se odločimo tudi za uporabo substratnika. Sam imam ta način najraje za vzgojo plodovk, ker je pikiranje majhnih rastlinic veliko enostavneje. Substratnik je pripomoček, ki je izdelan tako, da ven potisne kocko zemlje, ki je kompaktna in se ne razpade. Na vrhu kockice je manjša vdolbina, v katero kasneje postavimo seme željene zelenjave.
Če izdelujemo sadilne kocke s substratnikom je presajanje v večje lončke ali v večje sadilne kocke hitrejše. Hitrejše je tudi presajanje sadik na gredo, saj nam ni potrebno jemati vsake koreninske grude iz svoje embalaže. Rastline razvijejo tudi boljši koreninski sistem oziroma so bolj zdrave. Ob stiku z zrakom korenina preneha z rastjo (air pruning). To je veliko boljše kot pa sadika, ki je v plastični celici, kjer se začnejo korenine sukati v krogu.
Lahko si pogledaš več s klikom na Substratnik MINI, Substratnik MICRO in Substratnik MAXI.
Ko imam vse pripravljeno, pride na vrsto sejanje. Pri tem mi zelo pomaga Mini ročna sejalnica (2 kosa). Ta pripomoček je odličen, ker omogoča natančno sejanje tudi drobnih semen, kot so bazilika ali solata. S tem se izognem preveč gostemu sejanju, kar pomeni, da kasneje ni potrebno redčenje.
Semena posejem na pravo globino – splošno pravilo je, da jih pokrijem z zemljo v višini približno dvakratne velikosti semena. Po setvi jih nežno zalijem in pokrijem s pokrovom, da ohranim vlago in toploto.
Pri vzgoji sadik je ključnega pomena temperatura in svetloba. Večina semen najbolje kali pri temperaturi med 20 in 25 °C. Ko semena vzkalijo, je pomembno, da imajo dovolj svetlobe – če je ni dovolj, sadike hitro postanejo pretirano podaljšane (pretegnjene) in šibke. Paziti moramo tudi, da po kalitvi sadike prestavimo v nekoliko hladnejši prostor (pod 20 °C). Boljše malo hladnejši prostor kot pa pretopel.
Če je sadik malo, jih lahko vzgajamo kar na domači okenski polici. Vendar pazi, da bo svetlobe dovolj in da sadiki ne bo prehladno/pretoplo. Pri vzgoji na okenski polici je največkrat problem previsoke temperature in premalo svetlobe.
Sam sadike vzgajam v kleti in prizidku hiše, ki sta sicer temna prostora. Zato uporabljam žarnice za gojenje sadik, ki nadomestijo naravno svetlobo v zgodnjih pomladnih mesecih. Uporaba dodatne svetlobe res naredi razliko – sadike rastejo bolj čvrsto, imajo močne korenine in zdrave liste.
Če imaš možnost, priporočam tudi gojenje sadik v rastlinjaku. Jaz svoje sadike v rastlinjaku predvsem utrjujem. To pomeni, da sadike najprej vzklijejo in rastejo v kleti, potem pa jih (ko se temperature malo dvignejo) prestavim v rastlinjak. Na ta način so na naravnem soncu in svetlobi, temperatura pa je tudi nekoliko nižja in se čez dan spreminja – bolj kot v kleti. Na ta način se sadike začnejo privajati na življenje v naravi.
Če je vreme naklonjeno, lahko z vzgojo sadik v rastlinjaku začnemo že takoj po kalitvi. Take sadike bodo čvrste in dobro utrjene. Lahko pa bodo rastle malo počasneje.
Zalivanje mora biti zmerno – zemlja naj bo vedno rahlo vlažna, ne pa premočena. Sadike redno opazujem, saj hitro pokažejo, če jim kaj manjka. Če se listi začnejo rumeniti, to običajno pomeni, da je premalo svetlobe ali preveč vlage. Če rastejo prehitro oz. so »pretegnjene« potem jim primanjkuje svetlobe in rastejo prehitro.
Ko se sadike nekoliko razvijejo in dobijo prvi par pravih listov, pride čas za pikiranje. To je postopek, ko mlade sadike nežno presadimo v večje lončke ali v razdaljo, ki jim omogoča boljši razvoj korenin. To delamo le, če smo semena sejalni bolj na gosto in moramo kasneje male rastlinice razsaditi, da imajo v nadaljevanju dovolj prostora za rast.
Pikiranje je pomembno, ker sadikam omogoči več prostora za rast in razvoj korenin. S tem spodbudimo močnejšo rast in preprečimo, da bi se rastline raztegnile ali med seboj tekmovale za hranila.
Pri pikiranje vedno ravnam previdno. Sadiko dam iz celice, nato jo presadim v večjo celico. Veliko lažje pa je, če je posajena sadika v substratnik. V tem primeru, dam kocke narazen in jih prestavim v večje kocke narejene z večjim substratnikom.
Po pikiranju sadike zalijem in jih postavim nazaj pod luči ali v rastlinjak.
Ko sadike razvijejo močne korenine in imajo vsaj dva do tri prave liste, pride čas za presajanje. To je zame eden najlepših trenutkov – občutek, da sem vzgojil močno rastlino, ki je pripravljena za življenje na prostem.
Pri presajanju mi je v veliko pomoč Ročni sadilec. Omogoča enostavno in natančno sajenje sadik na končno mesto brez poškodovanja korenin. Poleg tega mi prihrani veliko časa in napora, še posebej, ko sadim večje število rastlin.
Sadike po presajanju vedno dobro zalijem in jih prvih nekaj dni zaščitim pred močnim soncem ali vetrom. Najbolje, da jih spomladi kar pokrijemo s kopreno, ki rastlino malo zasenči, ji nudi zavetje in dodatno toploto. Tako se lažje ukoreninijo in nadaljujejo z rastjo.
Z leti sem se naučil nekaj drobnih trikov, ki pri vzgoji sadik vedno pomagajo:
Ni lepšega občutka, kot ko posadiš seme, ga neguješ in na koncu vidiš močno rastlino, pripravljeno na življenje v vrtu.
Z dobro pripravo, ustrezno opremo in nekaj ljubezni do rastlin lahko vsak vzgoji svoje sadike – tudi brez velikih izkušenj. Sam sem začel z okoli 100 paradižniki, ki sem jih vzgojil z babičinega semena v jogurtove lončke. Še danes imam lep spomin na celo popoldne vrtanja jogurtovih lončkov (da sem naredil drenažo sadikam) in presajal sadike, za katere mi je zmanjkalo prostora v kleti.
Če si na začetku svoje vrtnarske poti ali želiš izboljšati svojo tehniko, priporočam, da si ogledaš izdelke, ki jih sam uporabljam pri vzgoji sadik:
Vsak od teh pripomočkov mi pomaga, da je delo bolj enostavno, sadike pa bolj uspešne. Vzgoja sadik ni le delo – je veselje, ustvarjanje in stik z naravo. 🌿
V nedeljo, 12. 10. ob 21.00, prejmeš popust na vse izdelke Vrt Obilja.
Ekipa Janovega vrta je do petka, 31. 10. 2025 na kolektivnem dopustu. Od ponedeljka, 3.11. naprej smo normalno dosegljivi.
Naročila iz spletne trgovine bodo odposlana normalno.
Ta stran za delovanje uporablja korenčkove piškotke. Druge sestavine (nastavitve) lahko spremeniš tukaj.
