V začetku novembra sem prišel iz dopusta v Maroku. Pred potovanjem nisem niti dobro prebral programa, zato je bilo raziskovanje polno presenečenj. Zaradi tega tudi nisem vedel, da bo del potovanja namenjen raziskovanju vrtnarjenja. Predstavil bi ti, kako sem jaz doživel ogled vrtov. Na začetku pa sem zapisal še nekaj osnovnih podatkov o Maroku.
SPLOŠNO O MAROKU
Kraljevina Maroko leži na meji z Alžirijo, Španijo in Zahodno Saharo in ima 36 milijonov prebivalcev. Njihov BDP je 4x manjši od slovenskega in glavni problemi so predvsem socialni – brezposelnost in izseljevanje v zahodno Evropo.
Država meji na Atlanstski ocean, Sredozemsko morje in južni del že prehaja v puščavsko Saharo. Na sredini države se dviga visoko gorovje Atlas, ki pokriva kar tretjino države. Zaradi take geografske lokacije ima različna podnebja: na severu sredozemsko, v notranjosti stepsko, na skrajnem jugu puščavsko, v gorah gorsko in ob Atlantiku atlantsko.
Kmetijstvo zaposluje kar 34 % delovne sile in ustvari 15 % BDP-ja. Glavne kulture so paprika, bučke, korenje, stročnice, paradižnik,… Pridelajo tudi veliko oliv, banan, pomaranč, datljev, vina in so samooskrbni z mesom in mlečnimi izdelki.
Izložba zelenjave v trgovini
POGOJI ZA VRTNARJENJE
Pa začnimo potovanje. Potovanje je temeljlilo predvsem na doživetju in raziskovanju države. Zaradi tega smo v desetih dneh prevozili kar dobrih 2000 km. Glede na geografsko postavitev Maroka smo tako prešli skoraj vse podnebne pasove in videli, kako se tip vrtnarjenja spreminja oziroma kje je vrtnarjenje sploh mogoče.
Kot rečeno je Maroko samozadosten z zelenjavo in sadjem. Le tega tudi veliko izvaža. Tako so trgovine zelo dobro založeno in zelenjava je predstavljena zelo lična. Čeprav pridelajo veliko zelenjave, sem bil začuden, da je bila v trgovini pri poreklu zelenjave velikokrat navedena kakšna tuja država. Zelenjava iz trgovin prihaja iz velikih nasadov, kjer uporabljajo konvencionalne metode, ki meni niso blizu. Zato si v nadaljevanju skozi slike raje poglejmo domače vrtičkarje.
Velik del Maroka je zelo sušen in deževno obdobje se še skrajšuje. Del pokrajine je peščena puščava ali kamnite, puste ravnine. Na trenutke se lahko človek vpraša od česa lahko ljude sploh preživijo.
Puščava – sipine Erg Chebbi
Maroko nima ravno velikih rek. Tiste, ki jih vseeno lahko najdemo, jih ljudje močno izkoristijo za hidroelektrarne in najpomembneje, za vzgojo zelenjave. Na izviru imajo reke manj kot en kubični meter pretoka. Vmes pa tudi ni zelo velikih pritokov vode. Večina rek izvira iz gorovja Atlas. Če v Atlasu zapade sneg, se vodostaj določenih rek dvigne v jeseni in poleti.
Izvir reke Dades
VRTOVI
Čeprav je reka tako majhna, omogoča po svoji poti na stotine kilometrov življenja. Zaradi nje nastane med suho, kamnito pokrajino oaza z vrtovi in nasadi. Tem oazam bi lahko rekli tudi zeleni pasovi. Sistem zasaditev je sledeč. Najbližje reki so vrtovi, malo bolj stran so sadna drevesa in čisto na robu zelenega pasa so dateljnove palme. Takoj za pasom pa stojijo hiše narejene iz peska.
Zeleni pas
Vrtovi
V Maroku je zelo značilno, da vzgajajo meto, ki jo večinsko uporabijo za čaj. Poleg tega sem na vrtovih videl tudi veliko brstičnega ohrovta, repe, korenja, boba in krme za živali. Zelo zanimiv pa je tehnološko dovršen namakalni sistem. Vodo na višji nadmorski višini razcepijo in sicer od naravne struge ločijo kanal, po katerem teče voda. Kanal je nato nižje v dolini speljan skozi vrtove. Kanali so razvejani v vse smeri vrtov. Voda pa teče le po tistih, za katere so se prej dogovorile vodje vasi. Kanali se odpirajo in zapirajo na zelo enostaven način. Kanal se enostavno zapre z glino in kamni, na drugem koncu pa se ga odkoplje.
Kanal za vodo
”Ventil” za odprtje kanala
Že sam dovod vode je zelo zanimiv. Še bolj zanimivo pa je samo zalivanje vrtov. Posamezne grede zalivajo s poplavljanjem. Ko je voda zraven grede, lahko kanal delno odprejo in poplavijo del vrta. Da voda ostane tam, kjer želimo, je potrebna pravilna oblika grede. Če smo pri nas navajeni, da imamo grede dvignjene, so v Maroku dvignjene poti. Dvignjene poti označujejo mejo med lastniki ter služijo za namakanje.
Dvignjene poti
Večina teh vrtov je v zasebni lasti in se uporablja le za lastno uporabo. Torej je pridelana zelenjava namenjena le za preživetje družine. Če je sezona dobra, se del zelenjave tudi proda na tržnicah v bližnjih mestih. Čeprav na določenih legah lahko zapade sneg, ni pogosta uporaba rastlinjakov, vrtnih kopren in lokov ali kakšnih drugih pripomočkov. Seveda si večinoma shranjujejo lastno seme in nekej vrtnin vzgajajo iz sadik.
MOJ POGLED
Ogledov in sprehodov zagotovo nisem pričakoval na tem potovanju. Na trenutke se mi je zdlelo, kot da sem na ekskurziji o vrtnarjenju. Ob sebi sem imel na voljo tudi lokalnega vodiča, ki sem ga dodobra zasul z vprašanji. Ker je prihajal iz majhne vasi, je veliko vedel tudi sam o vrtnarjenju.
Najbolj mi je bilo zanimivo, da lahko ena majhna reka poskrbi za življenje več 100 kilometrov dolge doline. Meni bližnja reka Krka, bi bila za maroške razmere verjeto največja reka. Takrat sem se vprašal, kam smo v razviti družbi prišli, da porabimo toliko vode oziroma, da je ne cenimo. Druga stvar, ki me je prijetno presenetila, je stik z naravo, ki ga imajo domačini na vaseh. Hodijo bosi ali v preprostih natikačih, vsak dan gredo na bližnji vrt z oslom, ki bo prinesel pridelek nazaj domov, s konji orjejo njivice, so hvaležni za hrano, vodo in zdravje.
Kar sem se naučil iz tega potovanja je, da je res lepo živeti v stiku z naravo in preprosto. V prihodnosti bom še bolj stremel k temu.
Hvala, da ste prebrali zapis do konca in upam, da se tudi vi čimvečkrat srečate z naravo 🙂
Jan
P.S.: Tale sveže narejen sok je bil tako dober, da sem ga šel iskat 2x.
Želiš izvedeti moje zadnje vrtnarske trike? Prijavi se na e-novičke
Jan Avsenik s.p.
Stara cesta 27
8351 Straža
ID za DDV: SI32897774
Ta stran za delovanje uporablja korenčkove piškotke. Druge sestavine (nastavitve) lahko spremeniš tukaj.
