V enem letu mi je uspelo vzpostaviti vrt brez prekopavanja v velikosti 1000 m2. Ta vrt danes poimenujem Janov vrt. V prejšnjem zapisu sem ti predstavil, kako so potekali dogodki vse od ideje do začetka vzpostavljanja vrta. Če si zapisa še nisi prebral, ga lahko prebereš TUKAJ.

Da se začneš ukvarjati z vrtnarjenjem, najprej potrebuješ zemljo. No, jaz je nisem imel. Torej je bil prvi korak iskanje zemlje, na kateri bi vrt lahko vzpostavil. Gledal sem spletne strani, ki prodajajo zemljo in nepremičnine in hkrati razmišljal, kdo ima zemljo, ki bi mi jo lahko dal v najem. Ne vem zakaj, ampak najbližjih družinskih članov nisem takoj vključil v iskanje primerne površine. No, na koncu se je izkazalo, da ima zemljo dedi in bi mi jo z veseljem podaril. Ko sem dediju predstavil idejo, jo je z veseljem in vsem srcem podrpl. Bil je vesel, da bo družinska zemlja po dolgem času spet obdelana in nekomu služila. Pred 20 leti je na tej zemlji uspeval vinograd. Od leta 2020 naprej pa je ostal zgolj travnik, ki ga je kosil bližji kmet. S prepisom zemlje sem  obkljukal prvo pomembno stvar.

Janov vrt

      Oranje prvotnega travnika

Zemlja, na kateri imam danes vrt, je bila torej na začetku travnik z dostopom takoj iz glavne ceste. Velika je 1600 m2 in je bolj podolgovate oblike.  Na parceli ni niti vode, niti elektrike. Sam dovoz pa je bil bolj primeren za traktor kot kaj drugega. Zato sem najprej moral urediti dovoz. V prvem zapisu sem omenil, kako pomembno je poznavanje ljudi, ki delujejo v tvoji okolici. O tem sem se na tem mestu lahko še enkrat dodobra prepričal. Hitro sem izvedel, da ima novi sosed (sosed Janovega vrta) bager in po enem tednu se je že začel izkop za dovoz. Že od prej sem poznal voznika kamijona, ki mi je pripeljal pesek za dovoz. Dovoz obkljukan.

Vzporedno z dovozom sem želel, da se začne pripravljati površino, na kateri bo vrt. Čeprav govorimo o vrtu brez prekopavanja, sem si zamislil, da se travnik najprej preorje. Ker seveda svojega traktorja nimam, sem prosil bližnjega kmeta, da mi preorje travnik. Predvsem v želji po boljši drenaži in da se ”znebim” plevela. Po nekaj mesecih sem ugotovil, da preorana zemlja ostane rahla le nekaj mesecev in da hitro postane trda in težka za obdelavo. Danes ugotavljam, da bi ta korak sicer lahko prekočil, ampak takrat se mi jeto  zdela edina smiselna poteza. Je pač tako, da v življenju res potrebuješ nekatere lekcije in izkušnje. Oranje obkljukano.

Vrt brez prekopavanja po sonaravnih metodah sem želel začeti z veliko komposta. Torej na vsako gredo načrtoval dati 10-15 cm komposta. Sprva sem sanjal, da bi kompost delal sam. V okolici sem celo začel iskati odpadne materiale, ki bi jih lahko predelal v kompost. Pa sem kaj hitro sprevidel, da bo za to šlo preveč časa in energije in tega enostavno ne zmorem. Vsaj v začetni fazi ne.

Zato sem naročil odpadni substrat od vzgoje šampinjonov in ga pustil kakšen mesec na kupu, da se je začela vroča faza kompostiranja. Nato sem spet prosil bližnjega kmeta, da mi pripelje kompost na vrt. Substrat sem pustil še teden ali dva, da se je še malo skompostiral. Potem pa je bilo potrebno zavihati rokave in začeti z grajenjem gred. Od 1600 m2 velike parcele je vrt velik približno 1000 m2. Površino sem razdelil na 8 blokov in vsak predstavlja določeno družino, ki tam raste. S tem sem opredelil tudi 8 letni kolobar. Na vsakem bloku sem naredil 6 gred dimenzij 0,75 m x 15m. Lopata, samokolnica, volja in grede so bile vzpostavljene (no, tako hitro in z lahkoto spet ni šlo, je bilo pa vredno). Grede so tudi ravno prav velike, da med njimi prestopim in na potke med njimi postavim gajbico ali druge pripomočke, ki jih potrebujem. Kompost obkljukan.

Dvignjene grede narejene iz komposta

Vzpostavljanje dvignjenih gred z veliko komposta

Da nisem cele dneve samo fizično delal, sem del časa posvetil tudi izdelavi načrta zasaditve. Potrebno je bilo zbrati vse podatke na eno mesto. Torej podatke o času sejanja, število dni v od sejanja do presajanja, sadilna razdalja med sadikami in razdalja med vrstami, koliko časa potrebuje rastlina do zrelosti, izračuni, koliko sadik pride na eno gredo, itd. Večino podatkov sem črpal iz knjig kot so The market gardener in The urban farmer. Nekaj podatkov sem pridobil pa tudi na strani Vrt Obilja. Bil je zabaven, ampak kar naporen proces. Plan zasaditve sem delal prvič in želel sem si, da je delo čimbolj optimizirano in grede čez celo sezono zasajene. Načrt obkljukan.

Če se vrnemo nazaj na infrastrukturo, sem si želel imeti na vrtu vrtno lopo, ki bo služila kot skladišče za orodje, koprene in ostale pripomočke. Tudi to sem s pomočjo družine postavil. Lopa obkljukana.

Dobil sem tudi ugodno ponudbo za nakup rastlinjakov, ki sicer niso bili takšni kot bi si jih želel. Želel sem si rastlinjake, kot jih tudi danes prodajam (preveri spletno trgovino TUKAJ). V mislih sem torej imel, da rastlinjaki zdržijo sneg, so enostavni za postavitev in prestavitev in cenovno ugodni. Še vedno pa sem sprejel prvo ponudbo za rastlinjake, ki so sicer viški in širši, vendar ne zdržijo snega. Nisem si želel vsako zimo odstranjevati folije in jo spomladi spet postavljati. Ampak je bila še vedno dobra naložba, ker sem si tako pokril pol vrta, kar seveda pomeni boljše pogoje za rast rastlin. Kasneje sem vrt dopolnim tudi z »mojimi« rastlinjaki. Rastlinjaki obkljukani.

Postavljanje prvega rastlinjaka

Se ti zdi, kot da je že vse nared, da začnem s sezono? Dovoz urejen, vrtna lopa polna orodja in kompost na vseh gredah. Še ena pomembna stvar je vmes. Želel sem si vse sadike vzgajati sam. Kdor vzgaja sadike sam za svoj vrt ve, da sadike v nekem trenutno zavzamejo zelo veliko prostora. V načrtu sem imel en prostor preurediti samo za ta namen. Zato sem našo staro kurnico preuredil v prostor za vzgojo rastlin. Notri sem postavil police in kupil luči za vzgojo sadik. Zdaj lahko vzgajam 30 pladnjev sadik na enkrat pod lučmi in dodatnih 14 pladnjev hkrati utrjujem v rastlinjaku na domačem vrtu. Za neizkušenega študenta, brez rednih prihodkov, se je to sprva zdela velika investicija za luči, ampak kot se je izkazalo kasneje, še kako vredna. Prostor za vzgajanje sadik obkljukan.

Cel vrt je bil prvo leto ena velika učna izkušnja. Skoraj prvič sem vzgajal sadike, jih presajal in določeno zelenjavo prvič pobiral. S to izkušnjo so zagotovo prišle tudi napake. Od tega, da sem kdaj pozabil sadike zaliti, do tega da so postale črne, ker so zmrznile v rastlinjaku. Ampak vse to je del učne krivulje in letošnjo sezono bo šlo zagotovo vse lažje in bolj tekoče.

Moram omeniti pa še zadnjo fazo, brez katere je vse zaman. Zelenjavo je treba prodati, da bo ves trud poplačan. Postavil sem spletno stran, preko katere se bodo ljudje lahko naročili na tedensko gajbico zelenjave. Sprva je bilo nekaj prijav od bližjih ampak dokaj hitro so stekle tudi ”tuje” prijave. Eden od prodajnih kanalov pa je bila tudi trgovinica Rifuzl v Ljubljani. Kasneje sem videl, da je zelenjave še malo viška in sem se zato dogovoril še z dvema restavracijama za dostavo. Ker pa je bila postavljena spletna stran in ugotovljeni vsi sestavni deli za moje ”posebne” rastlinjake, sem se odločil, da se lotim še prodaje rastlinjakov. Ampak to je spet drugi del moje podjetniške poti.

Kolobarjenje prestavljanje rastlinjaka vrtiček vrt greda

Vrt vzpostavljen in pripravljen na presajanje in sejanje

S koncem prve sezone sem zelo zadovoljen. Dosegel sem cilj prihodkov, ki sem si jih v začetku leta postavil. Naučil sem se ogromno in z optimizmom začenjam svojo drugo sezono. Upam, da se za vrt brez prekopavanja in vzgojo domače zelenjave odločite tudi vi. Če imate kakšno vprašanje, sem seveda na voljo. Če pa zelenjavo že vzgajate, vam želim dobro sezono in uživajte ter pobirajte plodove vašega dela.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja